Kot vsi vemo, uporabakompozitni materiali iz ogljikovih vlakenv komercialnih letalih je doživel preobrazbo iz sekundarnih strukturnih delov v primarne strukturne dele. V nekaterih naprednih tujih komercialnih letalih (kot so Boeing 787, Airbus A350 itd.) je uporaba kompozitnih materialov iz ogljikovih vlaken CFRP dosegla ali celo presegla 50 %.
Pravzaprav je razlog, zakaj tuje države razvijajo kompozitne strukturne dele iz ogljikovih vlaken za komercialna letala, delno posledica raziskovalnega programa NASA-ACEE (Aircraft Energy Efficiency), ki ga je začel raziskovalni center NASA Nacionalne uprave za letalstvo in vesolje Združenih držav Amerike, katerega cilj je zmanjšati porabo goriva letala.

Smolni kompoziti, ojačani z ogljikovimi vlakni (v nadaljnjem besedilu CFRP), imajo vrsto odličnih lastnosti, kot so visoka trdnost, visok modul, visoka utrujenostna trdnost in nizka specifična teža. CFRP se je prvotno uporabljal v športni opremi, v zadnjih letih pa se je razširil na energetska področja, kot so tlačne posode in vetrne turbine, ter transportna področja, kot so avtomobili. Prva uporaba kompozitnih materialov na civilnem letalu je bila sprednja loputa Boeinga 707 (borova vlakna/epoksidna smola, prvi polet leta 1970), sledila je uporaba treh kompozitnih materialov iz ogljikovih vlaken (T300/2544, T300/5209, AS/3501) na spojlerju Boeinga 737 leta 1973.
Razlog, zakaj je bil CFRP pozneje uporabljen v primarnih strukturnih komponentah komercialnih letal, je bil napredni program kompozitnih struktur (1977-1985), projekt NASA-ACEE (Aircraft Energy Efficiency), ki ga je začel Nasin raziskovalni center Langley leta 1975 za zmanjšati porabo goriva letala. Projekt je uporabil CFRP za zmanjšanje teže letala za 25%, kar je povzročilo 10-15% zmanjšanje porabe goriva.







